Želela sem, da odpadejo neke stvari, čutila sem dogajanje v ženskih spolnih organih, da ne funkcijonirajo tako, kot bi bilo prav in potrebno.
Nato so se v prav tem energijskem polju, v tem prostoru ženskih spolnih organov našli najrazličnejši madeži, rekla bi, da so bile nakupičene najrazličnejše »entitete«, ki so se naselile v ta organ.

Intenzivnost teh madežev je bila od manj intensivnih, bolj do težjih oblik »onesnaženosti«. Neverjetno je, ko vidiš to, ko vidiš vase in tudi razumeš zakaj je tako. Skratka: ta prostor je bil nečist.

Zdaj je ta prostor čist, zračen, v njem je svetloba, luč. Organ je zažarel, iz notranjosti se je pričel širiti navzven, svetloba se je zelo širila navzven, zaznala sem svetlo energijo, ki tudi sedaj deluje. Moje počutje: fizično se počutim olajšano, psihično razbremenjeno in mentalno umirjeno.

Zamegljenost je izginila. Spet se je vspostavil (u)vid v samo sebe. Spet sem spoznala delček sebe. Posledično pa delujejo in so jasno vidne te spremenjene oblike energije tudi v moji okolici. Stvari so se popolnoma umirile. Moj sin M. je vprašal, ko sem prišla nazaj s terapije: »Mami, kaj si pa danes tako umirjena?« Moj otrok je že več dni popolnoma umirjen. Počutim se, kot, da sem se znašla na popolnoma drugi poti, kot do sedaj.

Na pot sprejemanja odgovornosti za svoje življenje sem stopila l.1996. Hoditi po tej poti ni vedno lahko in enostavno, je pa edino pravilno. Vsi, katere sem na njej srečala, so doprinesli k moji osebnostni rasti in razvoju. Vsakemu izmed njih sem iskreno in globoko hvaležna. Z vsakim novim spoznanjem sem rastla in se razvijala. Včasih se tega nisem niti prav zavedala.

V izjemno težki življenjski situaciji sem spoznala go. Irmo Kavčič. Ko mi je v nekaj stavkih predstavila metodo, po kateri živi in deluje, sem vedela, da sem spet dobila darilo. Najprej sva počistili odnos z mojo mamo. Zadihala sem. Se pričela zavedati svoje lastne vrednosti.

Naslednja stopnica je izboljšala moje zdravstveno stanje. Moja maternica in jajčniki niso bili več temni, strašljivi hodniki, temveč so postali svetli, zračni. Ker sem za sabo imela tudi ginekološko operacijo, mi je to izboljšanje ogromno pomenilo.

Zavedanje, da sem edina odgovorna za svoje življenje, me je gnalo naprej – še so bila temna področja, bolečine, neuspehi. Vse, kar sem doživljala, se je prenašalo tudi na moje živali, s katerimi sem izjemno povezana. Prepoznavanje, kdaj je situacija moja, kdaj pa le zrcalim temno liso drugih, pa je bilo zame življenjskega pomena. Živim. Ustvarjam. Vsaki dan dobivam darila – spoznanja, preizkušnje…Naprej. Nova stopnica. Hvala za Akasha Inner Connecting. Hvala, Irma.

Že ob prvem srečanju z ga. Irmo Kavčič sem bila navdušena nad njeno ljubeznijo do živali, njeno prisrčno iskrenostjo in prizemljenostjo.
Hči Nika je ob njenih konjih in z Irmino pomočjo spoznavala delo s konji na povsem nov, neprisiljen in srčen način in ob tem spoznavala tudi sama sebe, svoje zmogljivosti in hkrati odpravljala svoje omejitve. Njena samozavest in zaupanje v lastne odločitve ter sposobnost sprejemanja posledic napak, so se iz dneva v dan izboljševale.
Moja osebna izkušnja pa mi je omogočila popolnoma drugačen vpogled na življenje z notranjimi blokadami in osebnimi omejitvami in z Irmino pomočjo sem del njih tudi uspešno razrešila.
Nenazadnje pa ga Irma Kavčič je vzor iskrenosti, ljubezni do življenja in neustavljive volje. S svojim delom in načinom življenja odprto kaže pot, ki vodi do uresničitve sanj, globokega notranjega miru in zadovojstva.
Z globokim spoštovanje in hvaležnostjo,

Nabirala sem orehe, nakar je iz drevesa padla večja veja, ki me je oplazila po rami. Začele so se bolečine, rama me je vse bolj bolela, prav cela roka je bila v bolečini. Pristopila je Irma, in skupaj sva začeli dihati, dalj časa sva predihovali skozi to mesto bolečine, kjer je bil udarec, in nato sva se skupaj fokusirali na mesto udarca, in sem sodelovala, ko je Irma vlekla narazen zgoščeno energijo, v prostoru, kjer je bil udarec. Kar čez nekaj minut sem zaznala, da je prostor, kjer je bil udarec, postal svetel, širil se je, energija utripanje, ki je prej bila zelo močna, je začela popolnoma popuščati. Bolečina je popustila. Ponoči se je bolečina vrnila, s tem, da ni bila tako intenzivna. Naslednje dopoldne me je Irma poklicala in vprašala, kako je rama in sem povedala, da me pa sedaj spet malo boli. Irma je povedala, da bo že vse v redu.
Ko sem nato sedela v službi, sem nenadoma zaznala, kot, da je Irma prisotna. Bolečina je nato postopoma začela spet odhajati in naenkrat je ni bilo več. Roko in rame sem nato začela vrteti v s vse smeri, in glej ga zlodeja: bolečine več ni! (sem si mislila). Krasna in čudovita izkušnja, videti, se soočiti in spreminjati energije in istočasno videti sebe, v svojo notranjost.